top of page
FAQ EMDR

Pogosta vprašanja o EMDR

Kaj je EMDR terapija?

EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) je znanstveno podprta psihoterapevtska metoda, ki pomaga predelati travmatične spomine s stimulacijo možganov (običajno z vodeno premikanjem oči). Uporablja se predvsem za PTSP, CPTSD, anksiozne motnje, fobije, depresijo in disociativne motnje.

Kako deluje EMDR terapija?

EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) temelji na adaptivnem procesiranju informacij (AIP – Adaptive Information Processing), nevrobiološkem modelu, ki predvideva, da se travmatične izkušnje zaradi visoke čustvene intenzitete shranijo v neintegrirani obliki – to pomeni, da se ohranijo skupaj z originalnimi senzoričnimi in čustvenimi komponentami, ne da bi bile ustrezno povezane z drugimi spominskimi mrežami.

Ko doživiš travmo, se aktivira limbični sistem, predvsem amigdala, hipokampus in prefrontalni korteks. Pri travmatiziranih posameznikih amigdala ostaja hiperaktivna, prefrontalni korteks pa ne more učinkovito modulirati čustvenega odziva, kar vodi do trajne aktivacije stresnega odziva (hiperaktivacija HPA-osi – hipotalamus-hipofiza-nadledvična os). 

EMDR temelji na dvojnem obremenjevanju delovnega spomina (dual attention stimulation – DAS), kjer se aktivno osredotočamo na travmatičen spomin, medtem ko terapevt uporablja bilateralno stimulacijo (BLS) – to so vodeni očesni gibi, tapkanje ali zvočni dražljaji, ki izmenično stimulirajo levo in desno možgansko hemisfero.

Raziskave kažejo, da bilateralna stimulacija vpliva na:

✅ Desenzitizacijo travmatičnih spominov – zmanjšuje čustveno intenzivnost spomina in povečuje občutek varnosti.

✅ Reaktivacijo hipokampusa – kar omogoča pravilno časovno umestitev travmatičnih dogodkov in preprečuje vsiljene misli.

✅ Zmanjšanje amigdalarnega odziva – nevroslikovne raziskave (Pagani et al., 2012) so pokazale, da EMDR zmanjšuje aktivnost amigdale, kar vodi do manjše preplavljenosti s strahom.

✅ Krepitev komunikacije med možganskimi regijami – izboljša povezavo med prefrontalnim korteksom in limbičnim sistemom, kar pomaga pri racionalnejšem odzivanju na stres.

✅ Spontano prestrukturiranje spomina – EMDR omogoča, da se travmatični spomini integrirajo v širši kontekst, podobno kot pri REM spanju, kar vodi do adaptivnejše interpretacije preteklih dogodkov.

Več študij (npr. van den Hout & Engelhard, 2012; Landin-Romero et al., 2018) potrjuje, da bilateralna stimulacija zmanjša delovno obremenitev prefrontalnega korteksa, kar omogoči lažje preoblikovanje negativnih prepričanj, povezanih s travmo.

EMDR zato ni metoda za "odstranjevanje simptomov", ampak gre za nevrobiološki proces ponovne integracije spominov, ki vpliva na celoten živčni sistem ter dolgoročno spreminja posameznikov čustveni in vedenjski odziv na pretekle travmatične dogodke.

Ali lahko EMDR terapija poteka preko spleta?

 

Da! Raziskave kažejo, da je online EMDR enako učinkovit kot terapija v živo, če je ustrezno prilagojen.
🔹 Lenferink et al. (2020) so ugotovili, da je EMDR preko videoklica uspešno zmanjšal simptome PTSP in depresije pri pacientih, ki so doživeli izgubo.
🔹 Bongaerts et al. (2022) so potrdili, da je EMDR metoda učinkovita preko videoklica tudi v primeru CPTSD.
Za virtualno izvedbo terapevt uporabi vizualno sledljive dražljaje na ekranu ali tapkanje po ramenih (Butterfly Hug).

Kako hitro deluje EMDR?

 
 

Hitrost izboljšanja je individualna, vendar raziskave kažejo, da:
✔ 77–90 % oseb s PTSP ne ustreza več kriterijem za PTSP po 3–7 seansah (Shapiro, 2018).
✔ Pri kompleksni travmi (CPTSD) je proces daljši, vendar pacienti pogosto občutijo izboljšanje že po nekaj srečanjih.

Je EMDR boleč ali nevaren?

 

Ne, vendar lahko sproži začasno povečanje čustvene intenzivnosti, saj omogoča dostop do travmatičnih spominov. Terapija je varen proces, pri katerem terapevt prilagaja tempo in uporablja stabilizacijske tehnike (npr. dihalne vaje, telesno ozaveščenost, varni prostor).

Ali EMDR deluje pri disociaciji?

 

Da, vendar je treba pri disociativnih motnjah (npr. DID, depersonalizacija, derealizacija) EMDR izvajati previdno in postopoma, saj lahko prehitro procesiranje sproži preplavljanje. Raziskave priporočajo daljšo fazo stabilizacije pred začetkom intenzivne desenzitizacije (Hornsveld et al., 2010).

Ali je EMDR boljša od klasičnih pogovornih terapij?

EMDR ne nadomešča pogovorne terapije, ampak jo s ciljno usmerjena metoda za predelavo travmatičnih spominov nadgrajuje. V primerjavi z uporabo le klasičnimih tehnik, kot je CBT:
✔ EMDR pogosto zahteva manj srečanj
✔ Ne potrebuje podrobnega pripovedovanja travme
✔ Omogoča trajnejše spremembe zaradi nevroplastičnosti

Ali je EMDR priznana metoda zdravljenja?

 

Da. EMDR je uradno priznana s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Ameriškega psihološkega združenja (APA) in Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP) kot ena najučinkovitejših metod za zdravljenje travme in PTSD.

Za kaj vse je EMDR učinkovita metoda?

EMDR je znanstveno potrjena metoda, ki se uporablja za zdravljenje psiholoških, nevroloških in psihosomatskih težav. Sprva je bila razvita za posttravmatsko stresno motnjo (PTSD), danes pa se uspešno uporablja pri širokem spektru stanj, kjer travmatične izkušnje igrajo ključno vlogo.

1. DUŠEVNE MOTNJE IN MENTALNO ZDRAVJE

✅ PTSD in kompleksna travma (CPTSD) – uradno priznana metoda za zdravljenje travm, vključno s spolno zlorabo, nasiljem, nesrečami itd.
✅ Anksiozne motnje – panična motnja, socialna anksioznost, generalizirana anksiozna motnja (GAD).
✅ Depresija – še posebej kadar izvira iz nerešenih travmatičnih izkušenj.
✅ Fobije in strahovi – vključno s specifičnimi fobijami, kot so strah pred letenjem, višino ali vožnjo.
✅ Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) – kadar je povezana s travmatičnimi spomini.
✅ Motnje hranjenja – bulimija, anoreksija, prenajedanje, kjer ima čustvena travma ključno vlogo.
✅ Odzivi na izgubo in žalovanje – pri zapleteni žalosti in nerešenih izgubah.
✅ Bipolarna motnja – EMDR lahko zmanjša travmatične sprožilce, ki poslabšujejo nihanja razpoloženja. Študije (Novo et al., 2014) kažejo, da lahko EMDR zmanjša simptome anksioznosti in depresije pri bolnikih z bipolarno motnjo.
✅ Shizofrenija in psihoze – EMDR se uporablja kot dopolnilna terapija za predelavo travmatičnih izkušenj, ki lahko sprožijo ali poslabšajo psihotične epizode. Raziskave (van den Berg & van der Gaag, 2012) so pokazale, da EMDR zmanjšuje intenzivnost halucinacij in paranoidnih misli pri bolnikih s shizofrenijo, ki so doživeli travmo.

2. PSIHOSOMATSKE IN TELESNE TEŽAVE

✅ Kronična bolečina – fibromialgija, migrene, IBS (sindrom razdražljivega črevesja), nevropatske bolečine.
✅ Avtoimunske bolezni – multipla skleroza, revmatoidni artritis, Hashimotov tiroiditis.
✅ Kardiovaskularne bolezni – stres in travma povečata tveganje za hipertenzijo in bolezni srca.
✅ Motnje spanja – nespečnost, nočne more, spalna paraliza.

3. VEDENJSKE IN RAZVOJNE TEŽAVE

✅ Otroci in mladostniki – vedenjske težave, učne težave, ADHD, anksioznost.
✅ Samodestruktivni vzorci – nizka samozavest, impulzivnost, zasvojenosti.
✅ Zasvojenosti – alkohol, droge, prenajedanje, kompulzivno nakupovanje.
✅ Težave v odnosih – težave pri postavljanju mej, strah pred zapuščenostjo.

4. OSEBNOSTNA RAST

✅ Povečanje samozavesti in zmanjšanje samosabotaže.
✅ Izboljšanje športnih in akademskih dosežkov – vrhunski športniki in študenti ga uporabljajo za zmanjšanje treme in povečanje fokusa.
✅ Premagovanje ustvarjalnih blokad – umetniki, glasbeniki, pisatelji lahko uporabijo EMDR za odpravljanje notranjih ovir.
✅ Obdelava stresa pri visokozahtevnih poklicih – zdravniki, reševalci, vojaki, terapevti itd.

Koliko terapij potrebujem?

To je odvisno od posameznika. Pri enkratni travmi lahko zadošča 3–7 srečanj, pri kompleksni travmi (CPTSD) ali kronični anksioznosti pa je potrebna daljša terapija.

Ali lahko EMDR povzroči poslabšanje simptomov?

 

V nekaterih primerih lahko pride do začasnega povečanja čustvene intenzivnosti, saj procesiranje spominov odpre potlačena čustva. To je normalen del procesa in se običajno stabilizira v nekaj dneh.

Ali se med EMDR lahko razkrijejo potlačeni spomini?

Da, EMDR lahko omogoči dostop do pozabljenih ali potlačenih spominov, vendar ni hipnoza ali prisilno "odkrivanje" preteklosti. Gre za naravni proces predelave.

Ali je EMDR primeren za otroke?

 

Da! EMDR je učinkovit tudi pri otrocih in mladostnikih. Uporablja se za zdravljenje travme, strahov, fobij, ADHD in anksioznih motenj.

Kaj če se ne spomnim svoje travme?

 

Ni treba imeti jasnih spominov, da bi EMDR deloval. Terapija lahko pomaga predelati tudi splošna čustva, telesne občutke ali nejasne fragmente spominov.

Kakšna je razlika med EMDR in običajno KVT terapijo?

KVT (kognitivno vedenjska terapija) se osredotoča na spreminjanje negativnih misli s pomočjo zavestnega učenja, medtem ko EMDR omogoča, da možgani sami predelajo travmo brez prisilnega preoblikovanja misli.

Kaj se zgodi, če se med terapijo disociiram?

 

Terapevt bo uporabil tehnike stabilizacije, kot so dihalne vaje, ozaveščanje telesa in prizemljitvene metode, da prepreči preplavljanje ali izgubo stika z realnostjo.

Ali EMDR pomaga pri izgorelosti?

 

Da. EMDR lahko zmanjša čustveno preobremenjenost, predela stresne dogodke iz delovnega okolja in izboljša sposobnost spoprijemanja z obremenitvami.

Ali moram med EMDR govoriti o svoji travmi?

 

Ne nujno. Ena od prednosti EMDR je, da ni potrebno podrobno opisovanje travmatičnega dogodka, kot pri klasični terapiji. Možgani travmo predelujejo na nebesedni ravni.

Ali EMDR pomaga tudi pri osebnostnih motnjah?

Da! V kombinaciji s KVT (kognitivno vedenjsko terapijo) in stabilizacijskimi tehnikami je EMDR učinkovit tudi pri nekaterih osebnostnih motnjah (npr. mejna osebnostna motnja – BPD).

Ali je EMDR varen tudi za ljudi s kompleksno odnosno travmo?

Da, vendar je ključnega pomena, da terapijo izvaja usposobljen psihoterapevt. Pri kompleksni odnosni travmi se terapija izvaja postopoma saj je potrebno klienta pred začetkom predelave travme stabilizirati. Pri CPTSD se pogosto uporablja tako imenovani "phased approach", kjer se najprej okrepi občutek varnosti.

Kaj, če imam težave s koncentracijo in vizualizacijo?

Ni problema. EMDR se lahko prilagodi tako, da namesto vizualizacije uporablja telesne občutke, zvočne dražljaje ali tapkanje.

Ali EMDR pomaga pri travmi iz otroštva?

 

Da. Številne raziskave kažejo, da EMDR uspešno predeluje zgodnjo razvojno travmo, zanemarjanje, čustveno zlorabo in kompleksne travmatične izkušnje iz otroštva.

Kaj lahko pričakujem po terapiji?

 

Da. Številne raziskave kažejo, da EMDR uspešno predeluje zgodnjo razvojno travmo, zanemarjanje, čustveno zlorabo in kompleksne travmatične izkušnje iz otroštva.

Kontakt

V delovnem času sem ti na voljo za dodatne informacije ali osebno naročanje.

Lokacija:

Trg prekomorskih brigad 7

Ljubljana

 

Delovni čas:

PON 8h - 16h

TOR 8h - 16h

SRE 14h - 22h

ČET 14h - 22h

PET 10h - 18h

 
 
 

© 2023 by ACMEdica and secured by Wix

 
bottom of page